Narrow your search

Library

FARO (7)

KU Leuven (7)

LUCA School of Arts (7)

Odisee (7)

Thomas More Kempen (7)

Thomas More Mechelen (7)

UCLL (7)

ULB (7)

ULiège (7)

VIVES (7)

More...

Resource type

book (16)


Language

Slovenian (16)


Year
From To Submit

2018 (2)

2016 (1)

2012 (6)

2011 (3)

1998 (3)

More...
Listing 1 - 10 of 16 << page
of 2
>>
Sort by

Book
Južnonotranjski govori : akcent in glasoslovje govorov med Snežnikom in Slavnikom
Author:
Year: 1963 Publisher: Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti,

Loading...
Export citation

Choose an application

Bookmark

Abstract


Book
Govor sela Vratarnica v vostočnoj Serbii v istoričeskom i areal'nom osveščenii : K postanovke problemy južnoslavjanskoj č-, c-zony
Author:
Year: 2012 Publisher: [Place of publication not identified] : Verlag Otto Sagner,

Loading...
Export citation

Choose an application

Bookmark

Abstract

Govor sela Vratarnica - odin iz južnoslavjanskich govorov, rasprostranennych vok rug serbsko-bolgarskoj političeskoj granicy. Govory, nachodjaščiesja s zapadnoj (serbskoj) storony etoj granicy, tradicionno v jugoslavskoj dialektologii nazyvajutsja timoksko-lužnickim i i otnosjatsja k serbochorvatskomu jazyku, esli ich nositeli opredeljajut sebja kak etničeskie serby, i k bolgarskom u jazyku, esli ich nositeli sčitajut sebja bolgarami. Govory s bolgarskoj storony granicy polučili v bolgarskoj dialektologii nazvanie "zapadnye perechodnye govory bolgarskogo jazyka" [Stojkov 1962: 108-112]. Nesomnennoe genetičesko e edinstvo etich govorov pozvoljaet rassmatrivat'ich (vopr eki složivšimsja nacional'nym tradicijam) ne izolirovanno drug ot druga, no kak celostnoe lingvističesko e obrazovanie ranga dialekta, prinadležaščee odnovremenno dvum nacional'nym kollektivam.


Book
Govor sela Vratarnica v vostočnoj Serbii v istoričeskom i areal'nom osveščenii : K postanovke problemy južnoslavjanskoj č-, c-zony
Author:
Year: 2012 Publisher: [Place of publication not identified] : Verlag Otto Sagner,

Loading...
Export citation

Choose an application

Bookmark

Abstract

Govor sela Vratarnica - odin iz južnoslavjanskich govorov, rasprostranennych vok rug serbsko-bolgarskoj političeskoj granicy. Govory, nachodjaščiesja s zapadnoj (serbskoj) storony etoj granicy, tradicionno v jugoslavskoj dialektologii nazyvajutsja timoksko-lužnickim i i otnosjatsja k serbochorvatskomu jazyku, esli ich nositeli opredeljajut sebja kak etničeskie serby, i k bolgarskom u jazyku, esli ich nositeli sčitajut sebja bolgarami. Govory s bolgarskoj storony granicy polučili v bolgarskoj dialektologii nazvanie "zapadnye perechodnye govory bolgarskogo jazyka" [Stojkov 1962: 108-112]. Nesomnennoe genetičesko e edinstvo etich govorov pozvoljaet rassmatrivat'ich (vopr eki složivšimsja nacional'nym tradicijam) ne izolirovanno drug ot druga, no kak celostnoe lingvističesko e obrazovanie ranga dialekta, prinadležaščee odnovremenno dvum nacional'nym kollektivam.


Book
Govor sela Vratarnica v vostočnoj Serbii v istoričeskom i areal'nom osveščenii : K postanovke problemy južnoslavjanskoj č-, c-zony
Author:
Year: 2012 Publisher: [Place of publication not identified] : Verlag Otto Sagner,

Loading...
Export citation

Choose an application

Bookmark

Abstract

Govor sela Vratarnica - odin iz južnoslavjanskich govorov, rasprostranennych vok rug serbsko-bolgarskoj političeskoj granicy. Govory, nachodjaščiesja s zapadnoj (serbskoj) storony etoj granicy, tradicionno v jugoslavskoj dialektologii nazyvajutsja timoksko-lužnickim i i otnosjatsja k serbochorvatskomu jazyku, esli ich nositeli opredeljajut sebja kak etničeskie serby, i k bolgarskom u jazyku, esli ich nositeli sčitajut sebja bolgarami. Govory s bolgarskoj storony granicy polučili v bolgarskoj dialektologii nazvanie "zapadnye perechodnye govory bolgarskogo jazyka" [Stojkov 1962: 108-112]. Nesomnennoe genetičesko e edinstvo etich govorov pozvoljaet rassmatrivat'ich (vopr eki složivšimsja nacional'nym tradicijam) ne izolirovanno drug ot druga, no kak celostnoe lingvističesko e obrazovanie ranga dialekta, prinadležaščee odnovremenno dvum nacional'nym kollektivam.


Book
Lipalja vas in njena slovenska govorica
Authors: --- --- --- ---
ISBN: 9610503713 9612549699 Year: 2016 Publisher: Ljubljana ZRC SAZU, Založba ZRC

Loading...
Export citation

Choose an application

Bookmark

Abstract

The monograph ('Lipalja Vas and Its Slovenian Speech') presents a detailed and methodologically sophisticated description of the Zilja local dialect of Slovenian as spoken by its last speakers in the northwestern most part of the Slovenian ethnic territory.The introductory contribution ('Lipalja Vas 200 Years Ago: The Home of Kovači, Trinki and Temmli') authored by a historian and writer Vlado Klemše portrays Lipalja vas at the beginning of the 19th century on the basis of toponyms from the Franciscean cadastre. Karmen Kenda-Jež’s contribution ('Spoken Texts from Lipalja Vas'), which was prepared in collaboration with Robert Grošelj and Vera Smole, is the first detailed linguistic analysis of the Slovenian local dialect of Lipalja vas. It provides a commented selection of texts recorded at the research camp in 2005 written in Slovenian dialect transcription. Monografija prinaša podroben in metodološko izdelan jezikoslovni opis slovenskega ziljskega govora zadnjih govorcev na skrajnem severozahodnem robu slovenskega etničnega ozemlja. Uvodni prispevek Vlada Klemšeta na podlagi zemljepisnih krajevnih in ledinskih imen iz franciscejskega katastra predstavlja podobo Lipalje vasi v začetku 19. stoletja. Prispevek Karmen Kenda-Jež, ki je nastal v sodelovanju z Robertom Grošljem in Vero Smole, pomeni prvo podrobnejšo jezikoslovno obravnavo slovenskega govora Lipalje vasi (komentiran izbor besedil). Skozi pripovedi informantov, vseh treh v vasi rojenih maternih govorcev slovenskega jezika, se odstira pogled v organiziranost družinskega in vaškega življenja sredi in konec 20. stoletja. Študija Roberta Grošlja opisuje skladnjo slovenskega koroškega ziljskega govora v Lipalji vasi na temelju skladenjskega dela vprašalnice za OLA. Analiza gradivsko temelji na pogovorih, posnetih v Lipalji vasi v letih 2000 in 2005. Monografijo sklene prispevek Mateja Šeklija, ki prinaša etimološko razlago in seznam slovenskih hišnih imen ter poimenovanj hišnih gospodarjev in gospodinj po starih hišnih številkah.


Book
Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim gradom in Nazarjami : Poskusni zvezek (A–H)
Author:
Year: 1998 Publisher: Ljubljana ZRC SAZU, Založba ZRC

Loading...
Export citation

Choose an application

Bookmark

Abstract

Slovar celovito predstavlja občno besedje, kot ga uporabljajo govorci v spodnjem delu Zadrečke doline, kjer se govori zgornjesavinjsko narečje. Besede, ki jih je v poskusnem zvezku skoraj 3500, so navedene v narečnem zapisu s poknjiženo iztočnico in z vsemi potrebnimi oblikami, natančno so določeni pomeni in dodane razlage s ponazarjalnimi primeri, zapisane so morebitne dvojnice in sopomenke, povsod so navedeni slovnični podatki, pripisane imajo ustrezne označevalnike, uveden pa je tudi podatek o dokumentiranosti besede v slovarjih predvsem knjižnega jezika.


Book
Besedotvorni atlas slovenskih narečij : kulturne rastline = Word-formation atlas of Slovenian dialects: cultivated plants
Author:
ISBN: 9610504213 9610500889 Year: 2018 Publisher: Ljubljana ZRC SAZU, Založba ZRC

Loading...
Export citation

Choose an application

Bookmark

Abstract

V Besedotvornem atlasu slovenskih narečij (BASN) je obravnavano besedje iz pomenskega polja kulturne rastline, zbrano v 93 krajevnih govorih iz vseh sedmih narečnih skupin slovenskega jezika. Besedje je diferencirano tako na besedotvorni kot na leksično-besedotvorni ravnini in razvrščeno v pet pomenskih sklopov: Divja sadna drevesa, Nadzemni deli kulturnih rastlin, Slama, Sadni mošt in Sadno žganje. Zgradba atlasa je deloma tradicionalna (jezikovne karte s komentarji in gradivom), deloma inovativna, saj je v njem predstavljen model za geolingvistično analizo besedotvorno diferenciranega narečnega gradiva, na podlagi katerega je mogoče ugotavljati, ali imajo strukturni tipi leksemov in posamezna besedotvorna obrazila v narečjih svoje tipične areale, značilne in potrjene tudi za druge jezikovne ravnine. Jedrni del atlasa predstavlja dvaindvajset leksično-besedotvornih kart za posamezne slovarske pomene (npr. poimenovanja za ‘divjo hruško’, ‘nadzemni del krompirja’, ‘ajdovo slamo’, ‘jabolčni mošt’, ‘hruškovo žganje’ ...) ter sedemintrideset zbirnih besedotvornih kart, na katerih je prikazana struktura obravnavanih poimenovanj ter njihova prostorska razporeditev.


Book
Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim gradom in Nazarjami : Poskusni zvezek (A–H)
Author:
Year: 1998 Publisher: Ljubljana ZRC SAZU, Založba ZRC

Loading...
Export citation

Choose an application

Bookmark

Abstract

Slovar celovito predstavlja občno besedje, kot ga uporabljajo govorci v spodnjem delu Zadrečke doline, kjer se govori zgornjesavinjsko narečje. Besede, ki jih je v poskusnem zvezku skoraj 3500, so navedene v narečnem zapisu s poknjiženo iztočnico in z vsemi potrebnimi oblikami, natančno so določeni pomeni in dodane razlage s ponazarjalnimi primeri, zapisane so morebitne dvojnice in sopomenke, povsod so navedeni slovnični podatki, pripisane imajo ustrezne označevalnike, uveden pa je tudi podatek o dokumentiranosti besede v slovarjih predvsem knjižnega jezika.


Book
Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim gradom in Nazarjami : Poskusni zvezek (A–H)
Author:
Year: 1998 Publisher: Ljubljana ZRC SAZU, Založba ZRC

Loading...
Export citation

Choose an application

Bookmark

Abstract

Slovar celovito predstavlja občno besedje, kot ga uporabljajo govorci v spodnjem delu Zadrečke doline, kjer se govori zgornjesavinjsko narečje. Besede, ki jih je v poskusnem zvezku skoraj 3500, so navedene v narečnem zapisu s poknjiženo iztočnico in z vsemi potrebnimi oblikami, natančno so določeni pomeni in dodane razlage s ponazarjalnimi primeri, zapisane so morebitne dvojnice in sopomenke, povsod so navedeni slovnični podatki, pripisane imajo ustrezne označevalnike, uveden pa je tudi podatek o dokumentiranosti besede v slovarjih predvsem knjižnega jezika.


Book
Krajevni govori ob Čabranki in zgornji Kolpi
Author:
ISBN: 9610504175 9610500811 Year: 2018 Publisher: Ljubljana ZRC SAZU, Založba ZRC

Loading...
Export citation

Choose an application

Bookmark

Abstract

The monograph presents local dialects in Slovenia and Croatia. The local dialects researched which lie in the south of Slovenia are classified into northern part of Kostel dialect, which is a part of Lower Carniolan dialect group of Slovene language, according to traditional Slovene dialectology. Demarcation between Slovene (and Croatian) language and their dialects using political border between Slovenia and Croatia in this area is a reflection of solely sociolinguistic, not an all-encompassing linguistic thought, which would take into account developmental linguistic characteristics of these local dialects and demarcate between them on the basis of historical linguistic development. A hypothesis was to be proven, using defining characteristics of Slovene language system, that some of the local dialects, currently classified into West Goran subdialect of Goran dialect of Croatian language are, from linguogenetic perspective, a part of the same language system as the north part of Kostel dialect (according to old nomenclature) or Čabranka dialect (according to new nomenclature) - i.e., these local dialects are a part of Slovene language system and not Croatian Kajkavian regiolect. Sociolinguistic aspects of language or nationality were a subject neither of interest nor of research. V monografiji so predstavljeni krajevni govori v Sloveniji in na Hrvaškem, ki so v tradicionalni slovenski dialektologiji uvrščeni v severni del kostelskega narečja dolenjske narečne skupine slovenskega jezika. Razmejitev slovenskega (in hrvaškega) jezika in njunih narečij s politično mejo med Slovenijo in Hrvaško na tem območju je odraz izključno sociolingvistične, ne pa širše jezikoslovne presoje, ki bi upoštevala jezikovnorazvojne značilnosti teh govorov in jih razmejila na podlagi njihovega jezikovnozgodovinskega razvoja. Z definicijskimi lastnostmi slovenskega jezikovnega sistema se je skušalo dokazati hipotezo, da je del govorov, ki se trenutno uvrščajo v zahodno goransko podnarečje goranskega narečja hrvaškega jezika, lingvogenetsko gledano, del istega jezikovnega sistema kot severni del kostelskega narečja (po starem) oziroma čabranškega narečja (po novem), tj. del slovenskega jezikovnega sistema in ne hrvaškega kajkavskega. Sociolingvistični vidiki jezikovne ali narodnostne pripadnosti niso bili niti predmet zanimanja niti proučevanja.

Listing 1 - 10 of 16 << page
of 2
>>
Sort by